Kot študentka sem redno študirala našla pa sem tudi čas, da sem nekaj priložnostno delala. Tokrat je ena trgovina potrebovala pomoč, prodajali pa so obleke za valeto in ker so bili ravno ti meseci, ko so se obleke za valeto začele kupovati, je potrebovala pomoč pri prodaji, drugače pa je to trgovino vodila samo šefica sama, enostavno je lahko, ker je imela deljen urnik.
Šla sem na razgovor in takoj mi je povedala, da se ji dopadem in da če želim, da lahko z ponedeljkom začnem delati. Tudi meni je bilo delo všeč, ker se mi res ni ljubilo, da bi kje delala naporno delo, saj sem zraven še študirala in hodila na izpite. Začela sem z ponedeljkom zraven šefice, da mi je vse razložila. Sama sem dokaj komunikativna in obleke za valeto so bile res lepe, tako da me sploh ni bilo strah, da ne prodala oblek. Ko je prišla prva stranka, sem se umaknila, da sem videla, kakšno prodajo od mene pričakuje šefica, moram priznati, da je šefica res znala svetovat in prodati obleke za valeto.
Bilo mi je všeč, da ni prodala vsake obleke za valeto, ampak je bila vedno odkrita in imela je željo, da punce gredo zadovoljne iz njene trgovine. Tako sem vedela, da bom tudi jaz z veseljem prodajala, ker mi ne bo šefica dihala za vrat, da naj prodam čim več. Dnevi so tekli in jaz sem uživala v prodaji, obleke za valeto so bile prekrasne, punce, ki so hodile v trgovino, pa so bile v pričakovanju, da bi le dobile lepo obleko, tako sem se jim posvetila popolnoma in vse te punce so mi ostale v spominu, ko smo izbirale obleke za valeto in kako je enostavno bila ena obleka za določeno punco. Veste kako pravijo, da ne najde oseba obleke, ampak najde obleka osebo. Pod to trditev bi se kar podpisala. Dva meseca sem imela dovolj izkušenj, da sem obleke za valeto prodajala z veseljem.