Ko sem zaključeval svoj študij, sem bil že zelo vesel, da bom kmalu končal in bo to za mano. Pred tem pa me je čakala le še diploma in pisanje diplomske naloge. Za to pa sem že imel temo, ter sem se tega hitro lotil. Nabral pa sem ogromno različnih virov, te začel preučevati in začel pisati svojo nalogo. Na koncu pa sem imel že ogromno strani gradiva, na katerega pa sem bil zelo ponosen. Po svoji prvi oddaji pa sem dobil povratno informacijo od svojega mentorja.
Povedal pa je, da je vsebina zanimiva in korektna, vendar pa ima kar nekaj slogovnih in jezikovnih pomanjkljivosti. Zato pa mi je tudi predlagal lektoriranje. Tedaj pa sem bil zelo zmeden. Ta povratna informacija me je namreč čisto vrgla iz tira, saj mi ni bilo jasno, zakaj bi potreboval lektoriranje, če znam slovensko.
Ker pa sem vedel, da ima moj mentor prav, saj ima na temu področju že veliko izkušenj, pa sem to vzel resno. Že ob prvi povratni informaciji lektorja, pa sem lahko videl, zakaj mi je to predlagal in zakaj je moja diplomska naloga to potrebovala. Opazil sem namreč kako neumne in majhne napake delam. To so bile razne vejice, predolgi stavki, skloni, stavčne povezave in tako dalje.
S tem pa sem videl, kje delam težavo, ter sem lahko svoje besedilo temu primerno popravil. To pa mi je na koncu vzelo veliko več časa, kot sem si sprva mislil, da mi bo. Napak je bilo namreč ogromno, ter sem moral poskrbeti za skoraj da celotno besedilo. Kljub temu pa mi je tisto lektoriranje dalo dober osnutek, da sem vedel, kaj moram popraviti in kje ima moj slog pisanja pomanjkljivosti. Tedaj pa sem diplomo spet oddal, ter je bila moja oddaja le uspešna. Zato pa sem zelo vesel, da mi je mentor predlagal lektoriranje, kajti to mi je zelo pomagalo.