Oznaka: poškodba

Živimo v manjši hiši na vasi in skozi leta, se je okoli hiše nabralo kar nekaj ropotije. Mož rad zbira raznorazni material, ki ga kasneje uporabi za svoje izume. Tako imamo za hišo veliko železa, najde se tudi kakšen žleb, staro kolo, samokolnica pa razni vijaki, posode …

Predelal je že stari voz, na katerem imam obešene rože, ki mi spomladi in poleti lepšajo dneve. Na obisk velikokrat pride vnučka, ki mi pomaga pri zalivanju in urejanju gredic. Nekega dne sem jo prosila, da gre za hišo v lopo in pripelje samokolnico. Prestrašila sem se, ko sem videla, da ima krvavo koleno. Ko je prišla bližje, sem videla, da je rana kar globoka in bo potrebno sanirati. Povedala mi je, da je padla na žleb, ki je bil na tleh poleg samokolnice. Šla sem z njo preverit, da vidim, kje se je res poškodovala. Kot mi je povedala, je na tleh res ležal star in zarjaveli žleb, z ostrimi robovi. 

To sploh ni dobro, sem si ponavljala v glavi in pred seboj videla žleb, poln umazanije, rje … Poklicati bo treba zdravnika, da pove, kako ukrepati. Seveda sem naprej rano umila, razkužila in poškropila z razpršilom za rane, nanjo pa dala velik obliž. Moža sem okregala, ker sem mu že večkrat rekla, da žleb in ostala ropotija ne morejo kar tako ležati okoli hiše.

Zdravnik je najprej vprašal, če je bila cepljena proti tetanusu, ker je rjast žleb zelo nevaren za zastrupitev. To sem že vedela in kolikor mi je znano, je vnučka cepljena po programu. Za sigurno pa sem poklicala sina in ga povprašala. Povedala sem mu, da se je Ana poškodovala, ko je padla na žleb in da bi jo rada peljala do zdravnika. Ker nisem imela zdravstvene kartice, je Tomaž prišel iz službe in Ano odpeljal k zdravniku.

Vse se je dobro končalo. Šivanje ni bilo potrebno, zdravnik, pa je rano samo še bolj profesionalno oskrbel. Naročil je, da moramo žleb umakniti in poskrbeti za varnost vnučke. …